Znanje vs Informacija

Izziv aktivnosti Upravljanja z znanjem je določiti, katera informacija ima v okviru organizacije 'vrednost'. Vse informacije niso znanje, katerega bi bilo smiselno upravljati in vso znanje, ki ga premoremo, tudi ni nujno za podjetje vredno. Pravo znanje, ki prinaša organizaciji določeno vrednost, je potrebno iz morja informacij znati izluščiti.

1. Upravljanje z znanjem je povazano z ljudmi

Neposredno je povezano s tem, kaj ljudje vedo ter kako lahko to znanje podpira cilje poslov in organizacije. Za seboj potegne kompetence, intuicijo, ideje in motivacijo. To ni koncept, ki bi bil podpiral tehnologijo; res pa je, da lahko tehnologija podpira Upravljanje z znanjem.

2. Upravljanje z znanjem je ciljno orientirano.

Je tesno povezano s strateškimi cilji organizacije. Uporablja samo informacije, ki so najbolj pomembne, praktične in uporabne.

3. Upravljanje z znanjem je spremenljivo.

Znanje se neprestano preizkuša, posodablja, pregleduje, včasih tudi opusti, ko le to zastara. Znanje je tekočina oz. nenehno spreminjajoči se proces.

4. Upravljanje z znanjem lahko prinaša tudi dodano vrednost.

Upravljanje z znanjem ne zajema le strokovnega znanja, ampak tudi odnose in zavezništva. Organizacije lahko s posojanjem strokovnjakov ali izobraževanjem managerjev o zadnjih trendih in razvoju, izmenjujejo ideje. Forumi, sveti in uprave so lahko dobro orodje za ustvarjanje skupnega ogrodja delovanja in sodelovanja.

5. Upravljnaje z znanjem je vizonarstvo.

Ta vizija je mišljena bolj v strateškem poslovanju kot tehničnem; tako da generira entuziazem in motivira managerje, da za dosego skupnih ciljev tudi skupaj delujejo.