Največji slovenski spletni izobraževalni portal
Strinjam se Želim izvedeti več Zavrnem

Znanje je dandanes najpomembnejša prednost

Objavljeno: 28.09.2012

Kaj sploh je inovativnost? So naša podjetja inovativna? Smo Slovenci narod inovatorjev? Kako je s tem v svetu? Kako doseči stanje duha, ki spodbuja spremembe in zavrača rutinerstvo? Si to sploh želimo? Bomo raje ostali na mestu in dovolili drugim, da nas z veliko hitrostjo prehitevajo po levi in desni?

Inovativnost. Nosilec inovativnosti je lahko vsak posameznik, ki skuša s svojim znanjem, talenti, obnašanjem, nenazadnje tudi z vrednotami nekaj ustvariti. Prav zato inovativnost temelji na miselnih procesih in vzorcih, ne samo na načinu dela. To pa pomeni, da je bistvo inovativnosti nekaj novega, neznanega, drugačnega. V vseh okoljih pa to ni sprejeto z odobravanjem. Ljudje smo vedno kritiki in uporniki, kadar se obetajo spremembe. Želimo le ustaljeno delovanje oz. ustaljen urnik življenja. Vedno zavračamo stanje negotovosti.  

Kar pa je izredno težko, vsaj v času, v katerem živimo, saj so spremembe edina stalnica. Pri nas pa se tega še vedno premalo zavedamo. Še vedno se v večini podjetij dela le od 7. do 15. ure. Še vedno spimo. In se ne zavedamo, da drugi delajo usklajeno in čakajo, da nas prehitijo. Slovenija iz leta v leto pada na raznih lestvicah produktivnosti, konkurenčnosti, inovativnosti. Sanje, da bomo hitro ujeli naše vzornike, razvite države Evropske unije, se še ne bodo uresničile. Pravzaprav vedno bolj zaostajamo. Mogoče pa je razlog tudi v naši mentaliteti in nostalgičnih spominih na nekdanje čase, ko so bili vsi 'preskrbljeni'. 

Znanje. Dejstvo je, da bosta v prihodnosti obstajali samo dve vrsti podjetij: tista, ki bodo hitra, in druga, ki bodo mrtva. Temu se ne bomo mogli izogniti. To je naša resničnost. Prihodnost se že dogaja. Znanje je dandanes dosegljivo vsakomur in vsepovsod. Fraza »V znanju je moč!« postaja vedno pomembnejša. Ocenjuje se, da 90 odstotkov vseh znanstvenikov, ki so kadar koli živeli na naši Zemlji, živi v današnjem času. Po podatkih ameriške vojske je imelo v času vietnamske vojne končano fakulteto 15 odstotkov njihovih vojakov. Ob akciji Puščavski vihar, ob napadu na Irak leta 1991, pa je imelo fakultetno izobrazbo kar 99,3 odstotka vseh njihovih vojakov.

Dimenzije znanja so se v dveh desetletjih zares drastično spremenile. Prav znanje je bojno polje, na katerem se srečujejo posamezniki, podjetja in države. Najpomembneje pa je to, da ga ni mogoče izolirati. Nevzdržno se širi. Največje zasluge za to pa ima internet z milijoni, milijardami vedno novih spletnih strani. Okna poslovnih priložnosti se tako zapirajo vedno hitreje. Dobre poslovne prakse in znanja se izmenjujejo tako hitro kot še nikoli. Ocenjuje se, da poslovne šole po vsem svetu vsako leto na trg delovne sile 'spustijo' okrog 100.000 študentov z diplomo MBA. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bila ta številka okrog 5.000. 

Uspešnost. Podjetja in organizacije, ki so inovativni, morajo v svojem prizadevanju za čim uspešnejši in učinkovitejši razvoj vedno pritegniti dovolj talentiranih posameznikov, da si s tem zagotovijo obnovo in prenovo zastarelih poslovnih procesov. Po mnenju švedskih mislecev Jonasa Ridderstraleja in Kjella Nordströma je treba za privabljanje talentiranih ljudi pripraviti pravo zgodbo, zagotoviti transfuzijo talenta s krepitvijo individualizacije ter povezati sposobne ljudi s komplementarnimi sodelavci. Pomembneje je privabiti prave ljudi kot pa razporejati finančni kapital. 

Ustrezno upravljanje finančne funkcije je zgolj potrebno in ne več tudi zadostno za ustvarjanje in varovanje trajne konkurenčne prednosti. Dejstvo pa je, da si podjetja od posameznikov samo sposojajo znanje, nekako tako, kot si vsak od nas od banke sposodi denar. Ko nekdo najame kredit, že na začetku ve, da bo plačal tudi obresti. V tem primeru so obresti plača. Seveda pa se je treba zavedati, da pri izposoji pri najboljših obrestne mere (torej plača) vedno rastejo.

Odgovori. Vse organizacije, ki želijo biti uspešne v današnjem svetu, morajo imeti skupno zamisel o tem, zakaj obstajajo, kdo so in kam hočejo. To so osnovna vprašanja, ki pa dajo vse najpomembnejše odgovore. Posamezniki v podjetju, četudi so še tako talentirani, potrebujejo skupno zamisel, luč, ki jih usmerja. Zato morajo podjetja razviti načela, ki bodo ljudi navdihnila in motivirala. Prav to pa je najprimernejše okolje za spodbujanje inovativnosti, ključnega poslovnega procesa, ki povečuje vrednost podjetij. 

Rezultati. Po besedah Violete Bulc, lastnice in direktorice podjetja Vibacom, ima inovativni proces tri ključne faze: inventivnost, kristalizacijo idej in implementacijo ideje. Po poslovnih rezultatih izstopajo predvsem tista podjetja, ki dobro izvajajo vse te korake. Najtežje je spremljati poslovne oziroma finančne učinke posamezne inovacije. Po raziskavi, ki jo je naredila svetovno znana svetovalna hiša Boston Consoulting Group, samo 44 odstotkov podjetij učinkovito spremlja rezultate inovacije od začetka pa vse do ukinitve produkta. Razlog je predvsem v pomanjkanju pravih orodij, s katerimi bi bilo mogoče dovolj učinkovito spremljati rezultate. Najboljša metoda naj bi bila CCI – Cash Curve of Inovation oz. denarna krivulja inovacije, ki kumulativno meri denarne investicije in prihodke inovacije. 

Slovenija

Po statističnih podatkih (SURS, EU Scoreboard) je med slovenskimi podjetji le 21 odstotkov inovativnih. Slovenija počasi prehaja v družbo znanja in inovativnosti, za katero pa pridnost in klasični menedžerski pristopi brez uporabe in upoštevanja novosti in zgledovanja po razvitejših ne zadoščajo več. V proizvodnem sektorju je inovativnih 22 odstotkov (v EU 37 odstotkov) malih in srednjih podjetij (SME), v storitvenem manj kot 13 odstotkov (v EU 28 odstotkov). V času globalnih trendov, ko se svetovna proizvodnja seli na Kitajsko, v Indijo in druge izredno hitro razvijajoče se azijske države, postaja storitveni sektor vedno pomembnejši. Zato so priložnosti v neinovativnih storitvenih organizacijah še toliko večje. Podjetja se razlikujejo tudi po panogah. 

Najinovativnejša so praviloma kemijska in medicinska podjetja ter tista, ki proizvajajo vozila in plovila, najmanj pa tekstilna, papirniška in celo trgovska. Vendar pa je treba statistične podatke ustrezno interpretirati. Če podjetje uvede inovacijo, še zdaleč ne pomeni, da je izkoristilo vse inovacijske potenciale, ki jih ta inovacija ponuja. Tudi če podjetje spodbuja ustvarjalnost, še ne pomeni, da kot celota deluje inovativno. Namreč: »Za uvedbo inovacije je potrebnega samo 1 odstotek navdiha in talenta ter 99 odstotkov trdega dela.« Dela, ki mora produkt ali storitev narediti popolno, saj le tako lahko pričakujemo zadovoljiv učinek na trgu. 

Evropa

Po poročilih evropskega statističnega urada Eurostat se je v petnajstih starih članicah Evropske unije med letoma 1998 in 2000 v povprečju 44 odstotkov podjetij ukvarjalo z inovacijami, od tega jih je velika večina (kar 93 odstotkov) nekaj novosti tudi dejansko vpeljala. Najbolj inovativna so bila v tem obdobju irska (65 odstotkov inovativnih podjetij), nemška (61 odstotkov), belgijska (50 odstotkov) in avstrijska (49 odstotkov) podjetja, medtem ko je bilo najmanj tovrstne aktivnosti zaznati v Grčiji (28 odstotkov), Španiji (33 odstotkov) ter Italiji in Veliki Britaniji (v vsaki po 36 odstotkov inovativnih podjetij). 

Svet

Po mnenju večine od 940 vodilnih menedžerjev iz 68 držav je računalniški koncern Apple najbolj inovativno podjetje v letu 2005. V raziskavi, ki jo je opravilo znano svetovalno podjetje Boston Consulting Group, je za Apple glasovala skoraj četrtina vseh omenjenih menedžerjev. Na drugo mesto se je z 11,7 odstotka glasov uvrstilo računalniško podjetje 3M, na tretje pa Microsoft, ki je prejel 8,53 odstotka glasov. Apple je imel v tretjem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo 25. junija letos, rekordnih 320 milijonov dolarjev dobička, v istem lanskem obdobju pa 61 milijonov. Najbolj donosni naj bi bili digitalni predvajalniki glasbe iPod, ki so jih prodali že več kot 20 milijonov. 

Ocenjuje se, da 90 odstotkov vseh znanstvenikov, ki so kadar koli živeli na naši Zemlji, živi v današnjem času. Prav znanje je bojno polje, na katerem se srečujejo posamezniki, podjetja in države.

Komentarji